Chris Lightcap's Bigmouth (ZDA)

1. julij, Linhartova dvorana CD

Ob 20.30 se je večer Clean Feeda preselil v Linhartovo dvorano, ki so jo s svojo glasbo najprej zapolnili Chris Lightcap's Bigmouth.

Zasedba je začela z nizom skladb, zasnovanih na prav rokerskem backbeatu. Z njim je bobnar Gerald Cleaver okrepil konture preostalim glasbilom, ki so z večinoma počasi razvijajočimi se harmonijami kar naprej stopnjevali napetost. Pri tem sta bila v ospredju saksofonista – medtem ko se je Tony Malaby s svojimi solažami kar naprej bežno spogledoval s free jazzom, je Chris Cheek svoje solistične dele gradil na rigoroznih tonsko osredinjenih strukturah. Le-te je prefinjeno razstavljal, tako da je disciplinirano v hitrem menjavanju igral med seboj zelo oddaljene tone. S tem je dodatno obarval že sicer pestro zvočno teksturo, h kateri je seveda veliko doprinesel tudi zvok rhodesa, ki ga je v večini nastopa krotil inovator in klavirski genij Craig Taborn.

Bas Chrisa Lightcapa ni bil toliko tradicionalno spremljevalno glasbilo kot posrednik med zvoki sredi nenehnega soliranja. To ni bila najlažja naloga, glede na to, da si je (kot je sam povedal) dotično glasbilo sposodil le nekaj ur pred nastopom. Bolj ko se je koncert razvijal, bolj se je glasba sproščala – Cleaver je po nekaj časa povsem zapustil rokovske in metalske ritmične elemente in se povsem potopil v hardbopovsko lebdeče udarjanje po jezdni čineli. Saksofonista sta s svojim gibanjem po odru pridajala dinamičen utrip glasbi, ki je v nekem trenutku, tudi zaradi Tabornovega znanstvenega in obenem strastnega raziskovanja električnega klavirja, močno spomnila na evropske koncerte Milesa Davisa leta 1969. Tudi po drugem koncertu večera je občinstvo z burnim aplavzom bend poklicalo nazaj.

                                                                          Andraž Jež