Angles Octet (Šve)

Svetovna premiera
1. julij, Linhartova dvorana CD

Uradno ob 22.30, v resnici pa nekoliko pozneje, je na oder Linhartove dvorane Cankarjevega doma stopila vrhunska zasedba Angles.

Vzdušje, ki so ga pričarali v dvorani, okrepljeni s pravimi bobni in klavirjem, je osupnilo, zlasti ker so igrali v marljivo komponiranih kompleksnih ritmikah in aranžmajih. Bogata pihalna sekcija, ki se ji je na novo pridružil trobentač hrvaškega rodu Goran Kajfes, je s svojim silovitim, kaotičnim simultanim soliranjem pogosto dosegla naravnost ekstatičen zanos, ki ga je še poudarjalo uravnoteženo napadalno bobnanje Kjella Nordesona ter repetitivne figure, ki sta jih včasih v unisonu, spet drugič kontrapunktično, podajala basist Johan Berthling in komaj dvajsetletni Alexander Sethson na klavirju.

V najbolj dih jemajočem delu smo tako lahko v organski mreži asociacij, ki so jo spletli z zavestnim in drznim razkrojem običajne strukture jazzovskih skladb, slišali vsaj vplive free jazza, hard bopa, balkanske trobilne glasbe in noisa. Mathias Ståhl je na vibrafonu dodajal nove in nove ritmike, Eirik Hegdal pa je poglabljal plasti zvočnosti tako z baritonskim kot sopranskim saksofonom.

Seveda ne moremo mimo idejnega vodje, saksofonista Martina Küchena, ki je gosto napetost samo stopnjeval. Ob tem je neredko z mrmranjem, kriki in edinstvenimi gestami spodbujal kolektiv, da se je še bolj razživel. Med skladbami se je izkazal za zelo zgovornega in občinstvo navdušil z dadaističnim smislom za humor. Politično angažirana glasba, refleksivno zasnovana in hkrati nadvse ritmična, je prepričala tudi obiskovalce Jazz festivala Ljubljana, ki so si z gromkim ploskanjem in kriki izbojevali tretji dodatek večera.

                                                                              Andraž Jež